Orig. title: Digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij: pomen medijske potrošnje in vsakdanjega življenja mladih
Engl. transl.: Digital violence in the perspective of media studies: the importance of media consumption and everyday life of young people
Keywords
cyberbullying , youth, digital technologies, risks
Publication details
| Year: | 2019 |
| Issued: | 2019 |
| Language: | Slovenian |
| Volume: | 30 |
| Issue: | 1-2 |
| Start Page: | 119 |
| End Page: | 136 |
| Editors: | |
| Authors: | Jontes D.; Oblak Črnič T. |
| Type: | Journal article |
| Journal: | Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanjaolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja |
| Topics: | Internet usage, practices and engagement; Risks and harms |
| Sample: | Spletno anketo »Moč besed« smo izvedli jeseni 2014 s pomočjo spletnega orodja 1ka.si in z njo zajeli skupaj 363 mladih, starih od 15 do 30 let. Samo anketiranje je trajalo od 5. do 31. oktobra 2014, v končni vzorec pa smo zajeli 363 vprašanih, pri čemer je med petnajstim in osemnajstim letom dobra petina vzorca (26 %), od 19 do 22 let je dobra tretjina (34 %) vprašanih, druga petina spada med 23 in 26 let (26 %), med tem ko je najmanj mladih v vzorcu od 27 do 30 let. 3 Struktura po spolu je precej asimetrična v prid žensk, ki jih je skupaj več kot 80 % (84 %), med tem ko je moških v vzorcu le 16 %. |
| Implications For Parents About: | Parental practices / parental mediation |
| Implications For Educators About: | Professional development |
| Implications For Policy Makers About: | Stepping up awareness and empowerment |
| Implications For Stakeholders About: | Researchers; Industry |
Abstract
The article focuses on the concept of cyberbullying, which is due to too frequent reduction to the individual level.
we also problematize it in part. Research on cyberbullying is
both at home and abroad, they are often placed in the framework of traditional peer violence, which often derive from a psychological and psychopathological approach (see, for example, Pečjak 2014 for an example of such an approach).
Here, however, we are more interested in a structural understanding of (online) peer violence, which is rather the result of “structural inequalities based on gender, ethnicity and class, which translate into individual violence".
Outcome
Največjo skupino (133 vprašanih oz. 37 % vzorca) predstavljajo mladi, ki bi jih lahko dejansko označili za ogrožene: zanje je namreč razvidna
visoka stopnja osebnih izkušenj z nasiljem in posledično tudi višja percepcija tako fizičnega kot spletnega medvrstniškega nasilja. Glede na karakteristike treh spremenljivk smo zato to skupino poimenovali ogroženi mladi. Druga največja skupina (116 vprašanih oz. 32 % vzorca) je specifična v
tem, da ima na vseh treh spremenljivkah nižje vrednosti od povprečja, kar
pomeni, da se čutijo najmanj ogroženi, prav tako pa nimajo veliko osebnih izkušenj z nasiljem. Zato smo jih, v primerjavi s prejšnjo skupino, pomenovali kar varni mladi. Malce manjša (114 vprašanih oz. 31 % vzorca),
sicer pa prva skupina v razvrstitvi, je podobna skupini ogroženih v tem, da enako visoko ocenjuje percepcijo tveganj tako na ravni fizičnega kot spletnega nasilja, vendar pa ima v primerjavi z obema ostalima skupinama najmanj osebnih izkušenj z nasiljem na spletu. Gre torej za prestrašeno mladino, ki svoje zaznave o visoki ogroženosti verjetno presoja prek dejavnikov,
ki z neposrednimi izkušnjami sploh niso nujno povezane. Ravno nasprotno: le skupina ogroženih jim je tu sorodna, a zanje velja, da so bili konkretnim tveganjem in grožnjam tudi največkrat izpostavljeni.